Urejena prebava je ključ do zdravja in splošnega dobrega počutja

V sodelovanju s Hišo zdravja (www.hisa-zdravja.si) smo izdali letak, ki ponuja natančnejšo razlago o delovanju črevsja, težavah in nasvetih za samopomoč.

Vedno bolj se zavedamo, kako pomembno je stanje našega črevesja. Od tega je odvisno naše splošno počutje in zdravje. Pri tem ne gre le za težave, ki so povezane neposredno z našimi prebavili, ampak tudi za težave, ki so večinoma posledica neurejenega stanja v črevesju. Tukaj lahko omenimo na primer vse vrste alergij, zmanjšano imunsko odpornost in z njo povezane bolezni, težave s kožo, z gibalnim aparatom itd. Črevesje pravzaprav reflektira našo notranjost, našo osebnost.

Črevesje predstavlja organ z največjo površino v telesu, zato je tudi njegov vpliv na zdravje tako velik. Celotna črevesna sluznica zavzema kar okoli 400 m2. Prebavna cev ali strokovno gastrointestinalni trakt poteka od ust do zadnjika in je dolga približno 9 m. Seveda pa pri prebavi sodelujejo tudi drugi pomembni organi in encimi, ki jih ti organi izločajo. Encimi so posebne beljakovine, ki delujejo kot katalizatorji oziroma pospeševalci kemijskih reakcij v telesu. Brez njih bi bila prebava tako počasna, da življenje sploh ne bi bilo mogoče.

Kako poteka proces prebave?

Delna presnova hrane se začne že v ustih s pomočjo encima amilaza v slini. Zato je pomembno, da hrano dobro prežvečimo. Tudi pijačo, ki vsebuje ogljikove hidrate, naj bi nekja časa zadržali in požvrkljali v ustih.

Hrana nato po požiralniku potuje v želodec, kjer se premeša z želodčnimi sokovi. Ti vsebujejo solno kislino in encim pepsin, odgovoren za presnovo beljakovin. Želodčna vsebina je zelo kisla, njen pH je med 1 in 2. Tako okolje predstavlja zaščito pred okužbami, saj uniči večino bakterij.

Želodčna kaša zapusti želodec in se nevtralizira v dvanjstniku, ki je začetni del tankega črevesja. V dvanjastnik se poleg prebavnih encimov dvanajstnika in trebušne slinavke sprošča tudi žolč, ki ga proizvajajo jetra. Ta razgradi maščobo na manjše maščobne kapljice. Prebavni encimi razgradijo hranila do take mere, da se lahko absorbirajo in preidejo v kri. V začetnem delu tankega črevesja tako poteka razgradnja vseh vrst hranil: ogljikovih hidratov (s pomočjo amilaze, maltaze, saharaze, laktaze do glukoze), beljakovin (s pomočjo tripsina, peptidaz do aminoksilin) in maščob (s pomočjo lipaze do maščobnih kislin in glicerolov). Površina tankega črevesja je zelo povečana, ker steno tvorije številne resice. Taka sestava omogoča pospešeno absorpcijo hranil.

Naša prebavila nekaterih ogljikovih hidratov ne morejo prebaviti. Taki ogljikovi hidrati so v vlakninah, ki zato pripomorejo k boljši črevesni peristaltiki in volumnu črevsene vsebine in s tem k splošni boljši presnovi. Površina tankega črevesja je zelo povečana, ker steno tvorije številne resice. Taka sestava omogoča pospešeno absorpcijo hranil.

V debelem črevesu živi več milijard bakterij, ki pripomorejo k dokončnemu razkroju hrane, pri tem pa nastajajo plini, kot so vodik, ogljikov dioksid, vodikov sulfid in metan. Sluznica v debelem črevesu ne izloča več prebavnih sokov, saj je prebava hrane tukaj že končana, pač pa samo sluz, ki maže iztrebke in jim lajša prehod. Protitelesca v sluzi nas ščitijo pred raznimi bakterijskimi okužbami.

Neprebavljeni ostanki hrane in različni toksini, ki pridejo iz krvi v črevesje preko limfnih poti, se izločijo iz telesa preko zadnjika oziroma anusa.

Prebavila sodelujejo pri številnih pomembnih procesih v telesu

Glavna naloga prebavil in presnove je zagotoviti celicam dovolj hranil za celične procese in s tem tudi energijo, ki je za to potrebna. Če ima telo na razpolago potrebna hranila, je sposobno opravljati vse funkcije in sintetizirati za to potrebne hormone in encime. Če le teh ni dovolj, so osnovne funkcije motene, kar pomeni, da so s problemi prebave povezane vse bolezni, ki niso genetsko pogojene. Hranila, ki jih telo dobi, niso odvisna le od tega, kaj pojemo, ampak od tega, kaj je naše telo sposobno absorbirati. Za dobro absorpcijo hranil pa je potrebna urejena črevesna flora in s tem povezano zdravo črevesje ter zadostna količina vitaminov in mineralov.

Prebava s pomočjo prebavnih encimov pa ni edina funkcija prebavil. Med ostale pomembne naloge sodijo še sinteza hormonov, ki sodelujejo pri prebavi in presnovi (gastrin, holecistokinin, sekretin, grelin, motilin), sinteza nekaterih vitaminov (vitamin K, vitamin B12) in izločanje toksinov iz telesa. Pri tem ni mišljeno le odvajanje blata, temveč izločanje strupov, ki so v telesu nastali kot stranski produkti celičnega metabolizma ali pa so v telo prišli po drugih poteh (preko vdihavanja, nanašanja na kožo ali hranjenja: onesnažen zrak, čistila, izdelki za nego telesa, umetni dodatki v hrani in pijači, patogeni mikroorganizmi).

Ne smemo pa pozabiti na še eno bistveno vlogo črevesja v našem telesu. To je imunska odpornost. V zadnjem delu tankega črevesja se nahajajo Peyerjeve ploščice, to so združeni limfatični folikli, ki vsebujejo številne limfocite in druge celice imunskega sistema. Kar okoli 70% celic imunskega sistema je prav v črevesni sluznici. Neurejena črevesna flora vpliva na to, da so celice imunskega sistema bolj izpostavljene toksinom, zato so bolj obremenjene, razdražene, kar vodi do izčrpanosti in kronične oslabelosti imunskega sistema. V obilki alergije lahko odreagirajo na stik z določenimi oblikami hranil. Na splošno pa oslabljen imunski sistem vpliva na razvoj vnetnih stanj v telesu, vključno z vsemi revmatskimi in avtoimunimi obolenji.

Iz vsega navedenega je razvidno, da je od stanja črevesja odvisno naše splošno počutje in zdravje. In večinoma si neurejeno črevesno floro in poškodovano črevesno sluznico pridelamo kar sami. Največkrat z neustrezno prehrano, lahko pa tudi z uporabo nekaterih zdravil, predvsem antibiotikov, svoj efekt pa doda še prevelik stres. Neuravnotežena prehrana vodi do pretiranega razmnoževanja določenih vrst bakterij v črevesni flori in s tem do zaviranja drugih vrst bakterij. Glede na to, katera vrsta hrane in bakterij prevladuje v črevesju, je odvisen tudi potek prebave. Pri tem lahko pride do vretja ali gnitja hrane, s tem pa do nastajanja plinov, alkoholov in drugih toksinov, ki nadaljujejo svoje škodljive učinke na prebavila in na zdravje. Neuravnotežena črevesna flora in prehrana z veliko ogljikovimi hidrati, zlasti sladkorji, je ugodno okolje za pretirano razraščanje glivic, ki se iz črevesja lahko naselijo po celem telesu. Vsem je dobro poznana kandida in njeni obsežni škodljivi učinki na zdravje.

Za urejeno stanje v črevesju lahko torej največ naredimo sami z uravnoteženo prehrano. Obrokov naj ne bo preveč, da se prebavila vmes lahko odpočijejo in sintetizirajo dovolj prebavnih sokov za naslednji obrok. Pravilno kombiniranje hrane vpliva na boljši izkoristek prebavnih encimov in s tem na boljšo prebavo. Sveža nepredelana hrana (zelenjava, sadje) vsebuje veliko encimov, ki olajšajo prebavo, pa tudi veliko vlaknin. Vlaknine v črevesu nabreknejo in s tem spodbudijo črevesne aktivnosti. Tako preprečujejo zaprtje in vnetna obolenja črevesja. Poleg tega pripomorejo k upočasnjeni razgradnji hrane in s tem k počasnejšem naraščanju glukoze v krvi, k znižanju povišanega holesterola v krvi, imajo pa tudi sposobnost vezanja in izločanja različnih toksinov iz črevesja. Rastlinska hrana zaradi visoke vsebnosti mineralov ugodno vpliva tudi na bazično-kislinsko ravnovesje v telesu. Zakisano telo vodi namreč do številnih težav predvsem na gibalnem sistemu (putika, vnetje sklepov, osteoporoza).

Kako ukrepati, kadar v črevesju le ni vse tako, kot je treba?

Napihovanje v črevesju, bolečine, krči, krvavitve, zaprtje, driske so najpogostješi simptomi težav v črevesju. Vendar so tudi glavoboli, alergije, astma, ponavljajoči prehladi, bolečine in vnetja v sklepih največkrat povezani s stanjem v črevesju. Zato moramo najprej poskrbeti za redno odvajanje in krepitev črevesne flore. Pri tem nam lahko učinkovito pomagajo naravni izdelki, ki vplivajo na proces prebave, čistijo, ščitijo ter regenerirajo črevesno sluznico in odpravljajo vnetja.

Eden najpomembnejših izdelkov za pomoč pri regeneraciji črevesne flore so probiotiki. To so izdelki, ki vsebujejo koristne bakterije, ki so običajni prebivalci človekove črevesne mikroflore. Ta je poškodovana predvsem pri zdravljenju z antibiotiki, saj ti uničijo tudi dobre bakterije v črevesju, ki se sicer borijo proti škodljivim patogenim bakterijam, pa tudi pri glivičnih (kandida) in parazitskih obremenitvah črevesja. Posledica je zmanjšana imunska odpornost, alergije, utrujenost in vse vrste prebavnih motenj, od krčev, napihovanja, zaprtja, driske, do hujših vnetnih oblik. Tudi stres doda svoj učinek k povečanemu izločanju stresnih hormonov, kortizola in adrenalina, kar stanje vnetja še poslabša. Črevesna flora je v vse slabšem stanju in človek se tudi počuti vse slabše. S probiotiki in po potrebi tudi ustrezno dieto v črevesju ponovno naselimo potrebne koristne bakterije. Da dosežemo resnično ravnovesje, mora kura s probiotiki trajati vsaj dva meseca, kasneje pa probiotike jemljemo občasno še vsaj 3 mesece, da ohranjamo stanje. V probiotikih se večinoma nahajajo kolonije bakterij vrste laktobacili in bifidi, za učinkovito delovanje naj bi jih dnevno zaužili vsaj okoli 3 milijarde. Le te morajo biti v izdelku ustrezno zaščitene, da lahko v aktivni obliki pridejo preko želodca na mesto delovanja, to je v črevesje. Probiotiki imajo številne pozitivne učinke, zato so prva izbira pri vseh boleznih, povezanih s stanjem v črevesju. Zavirajo rast škodljivih glivic in bakterij, pomagajo pri prebavi, ugodno vplivajo na absorpcijo hranil, na normalno defekacijo, uravnavajo raven holesterola in na splošno povečajo naravne obrambne sposobnosti organizma. Ne smemo pa jih zamenjevati s prebiotiki. Prebiotiki pa so snovi, ki pospešujejo rast, razmnoževanje in aktivnost teh koristnih bakterij v naših prebavilih, bodisi tistih, ki so tam že sicer, bodisi tistih, ki jih kot probiotik vnesemo v organizem. To je predvsem nepredelana rastlinska hrana.

Torej, v kakšnih primerih pomagajo probiotiki:
– zaščita črevesja pred vnetnimi in rakavimi obolenji
– pomoč pri laktozni intoleranci
– krepitev imunskega sistema
– zaščita pred patogenimi bakterijami (Helicobacter pylori) in glivicami (Candida)
– preprečevanje prebavnih težav kot posledica terapije z antibiotiki

Napenjanje v trebuhu, vetrovi in smrdeče blato so pokazatelj gnitja ali vretja hrane v črevesju. Nepopolna prebava beljakovin vodi namreč do gnitja, pri tem procesu pa se poleg plinov tvorijo še številne toksične substance. Vretje je posledica nepepolne prebave ogljikovih hidratov. Ob tem v črevesju nastajajo alkoholi, ki imajo predvsem škodljiv učinek na jetra. Razlog za nepopolno prebavo hrane je v pomanjkanju prebavnih encimov. To se zgodi predvsem pri vnetnih boleznih želodca, trebušne slinavke ali črevesja. Sadeži, kot so papaja, ananas in mango vsebujejo veliko encimov (papain, bromelain, magneferin), ki pomagajo pri presnovi beljakovin. Z uživanjem rastlinskih encimov v obliki prehranskega dopolnila pospešimo prebavo ter tako zmanjšamo škodljive procese v črevesju, ki poškodujejo tudi črevesno floro. Zato so odlična kombinacija s probiotiki. Pomagajo tudi pri črevesnih parazitskih okužbah, saj prebavijo in tako razkrojijo beljakovine, ki so glavna sestavina parazitskih celic.

Poskrbimo za redno odvajanje in razstrupljanje

Zaradi nepopolne prebave, celičnega metabolizma, oporečne hrane (pesticidi, herbicidi, insekticidi, težke kovine), zdravil se telo počasi zastruplja. Toksini obremenjujejo in negativno vplivajo na celične funkcije, zato ima uporaba naravnih adsorbentov, ki imajo sposobnost vezanja toksinov, veliko razstrupljevalno moč in pozitiven učinek k normalnem delovanju črevesja. Med take adsorbente sodijo tudi alge (Chlorella, Spirulina). Ker vsebujejo tudi veliko klorofila, vitamina A, B12, železa in cinka, pomagajo pri presnovi, izboljšujejo anemična stanja, celicam dovajajo kisik, razkisujejo, krepijo imunski sistem, čistijo jetra. Neprecenljive so pri izločanju težkih kovin, predvsem živega srebra, ki se sprošča iz amalgamskih zobnih zalivk.

Sposobnost vezanja toksinov v črevesju imajo tudi vlaknine, ki v črevesju nabreknejo, s tem pa vplivajo tudi na povečan volumen črevesne vsebine. Večina ljudi s prehrano ne vnese dovolj vlaknin. Vlaknine se nahajajo predvsem v sadju, zelenjavi, oreščkih in semenih. Uvrščamo jih med neprebavljive ogljikove hidrate, katerih vloga je spodbujanje črevesne persitaltike, povečanje volumna črevesne vsebine in s tem olajšanje prebave in odvajanja. Ker upočasnijo absorpcijo sladkorjev, imajo pozitiven efekt na glikemično stopnjo oziroma na hitrost naraščanja glukoze v krvi. Zmanjšajo tudi absorpcijo holesterola iz maščob v črevesju in tako pomagajo pri zniževanju povišanega holesterola v krvi, krvnega tlaka in posledično zmanjšujejo tveganje za nastanek kapi.

Priporočljiva je uporaba mletih trpotčevih semen, ki pripomorejo k zniževanju ravni holesterola v krvi, k zdravi prebavi, k normalni črevesni funkciji, k mehčanju in lajšanju prehoda blata skozi črevesje. Pomagajo predvsem pri zaprtju, hemeroidih, uporabljajo pa se tudi pri hujšanju, saj nam dajejo občutek sitosti. Zalo dober vir vlaknin so mleta lanena semena, ki so bogata z alfa-linolensko kislino (ALA). Ta sodi med omega-3 nenasičene esencialne maščobne kisline, iz katere v telesu nastajajo protivnetne kisline EPA in DHA. Te maščobne kisline vplivajo na stanje celičnih membran, živčnega sistem, na čvrstost in prožnost tkiv (sklepi, ožilje, koža), na vnetne procese predvsem v črevesju. Zato koristijo tudi pri ulceroznem kolitisu, Chronovi bolezni in vseh že prej omenjenih težavah.

Pravi pristop omili tudi hude vnetne procese v črevesju

Vnetne bolezni zahtevajo še posebno skrb za črevesje. Pomagati je potrebno z vsemi ukrepi, ki olajšajo prebavo in s tem zmanjšajo draženje in vnetne procese v črevesju. Sok aloe vere zaščiti črevesje pred škodljivimi procesi v prebavilih ter pospeši regeneracijo poškodovanih celic. Narava pa nam je podarila še nekaj odličnih virov z močnim protivnetnim delovanjem: to sta v prvi vrsti kurkuma in omega-3 maščobne kisline iz ribjega olja. Kurkuma je ena bolj raziskanih začimb, katere delovanje so potrdile številne klinične študije. Vsebuje flavonoid kurkumin, ki je močan antioksidant, deluje protivnetno, protimikrobno, protialergeno in protikancerogeno. Črevesje, jetra in mehur varuje pred prostimi radikali, jih tako obnavlja, stimulira in uravnava presnovo. Absorpcijo kurkumina bistveno poveča sočasno uživanje maščob in encima bromelaina (ta se nahaja v ananasu). Zato je pri vnetjih najboljša kombinacija kurkume z ribjimi olji, bromelainom, vlakninami in ostalimi antioksidanti.

Tudi ingver ima podobne lastnosti. Skupaj s kurkumo sodi v družino ingverjevk, v zdravilne namene se uporablja korenika. Številne raziskave so pokazale, da ingver lajša napenjanje in trebušne krče, blaži zgago, umirja diarejo, spodbuja izločanje prebavnih sokov. Ker pomirja prebavo, se uporablja tudi pri potovalni in jutranji slabosti. Koristno vpliva tudi na dvig imunskega sistema in srčno-žilni sistem.

Študije so potrdile, da pri zdravljenju Chronove bolezni učinkuje kaprilna kislina, saj zavira izločanje interleukina 8, ki naj bi bil glavni povzročitelj vnetij v črevesju. Kaprilna kislina je nasičena maščobna kislina, ki jo naravno najdemo v kokosovem olju in olju palmovih jedrc. Te maščobne kisline so za razliko od običajnih maščob srednjeverižne maščobe, ki se v telesu hitreje in lažje absorbirajo. Telo take maščobe zelo hitro presnavlja, saj se razbijejo v posamezne maščobne kisline še preden zapustijo želodec. Ko pridejo v tanko črevo, ne potrebujejo nadaljnje predelave, zato lahko takoj potujejo neposredno v jetra, s čimer obidejo lipoproteinski del v črevesni steni. Jetra te srednjeverižne maščobne kisline uporabijo kot gorivo za proizvajanje energije. Zaradi tega maščoba v kokosovem olju ne kroži po krvnem obtoku v tolikšni meri kot druge maščobe in tako ne prispeva h kopičenju maščob v celicah. Proizvedena energija iz teh maščob spodbudi presnovo in s tem izgorevanje kalorij. Tako pomaga tudi pri zniževanju holesterola in krvnega tlaka. Deluje antibakterijsko in pomaga pri zdravljenju kandide in vaginalnih glivičnih infekcij.

Strah pred glivicami je upravičen

Kako pa ukrepati, kadar se v črevsju naselijo ali preveč razmnožijo glivice, patogene bakterije ali paraziti?

Najpogosteje se srečujemo z glivicami iz rodu kandida. Le te so sestavni del normalne črevesne flore in pri zdravih posameznikih ne povzročajo bolezenskih znakov. Kandidoza je glivična okužba, ki se lahko pojavi le na določenem predelu (najpogosteje prizadene ustno votlino, žrelo, požiralnik, popek, črevesje, sečnik, nožnico). Pri bolnikih z oslabljenim imunskim sistemom pa se okužba lahko razširi po celem organizmu in tako lahko tudi ogrozi zdravje. Preprost, vendar ne zagotov test prisotnosti kandide je s pljunkom jutranje sline v kozarec z vodo. Če kandide ni, slina ostane oblikovana na gladini dlje časa. V drugih primerih je mogoče, da v njej prevladuje kandida. Kandida se razbohoti, kadar ji dajemo preveč njej potrebne hrane, to pa so sladkorji. Poleg tega, da poškoduje črevesno floro, izloča tudi toksine, ki se lahko absorbirajo v kri in potujejo po telesu. Znaki kandidioze so številni, od utrujenosti, razdraženosti, napihovanja, do vnetij, alergij, hiperaktivnosti otrok, bolečin v mišicah ipd. V takih primerih je v prvi vrsti potrebno spremeniti prehrano in glivicam vzeti hrano – sladkorje. Ob tem si pomagamo še z naravnim uničevanjem glivic in s krepitvijo črevesne flore s pomočjo probiotikov.

Eno od naravnih zdravil so oljčni listi. Vsebujejo različne fenolne spojine, med njimi je najbolj učinkovit oleuropein. Študije so potrdile njihovo delovanje proti glivicam, kvasovkam, parazitom in drugim patogenim mikroorganizmom, poleg tega pa krepijo imunski sistem, urejajo krvni tlak, holesterol in sladkor, ščitijo ožilje, sklepe in kosti in na splošno izboljšajo počutje in energijo.

Drugo pomembno naravno zdravilo na tem področju je origanovo olje, ki je naravni antibiotik širokega spektra. Dokazano deluje na preko 30 vrst mikroorganizmov, ki povzročajo gripo, prehlad, urinarne infekcije, prebavne motnje, infekcije dihal. Olje origana vsebuje karvakrol, glavna antibakterijska in aktivna sestavina v olju, ki dokazano uničuje tudi kandido in parazite. Uporablja se za krepitev imunskega in dihalnega sistema, ob gripi in prehladih, pri kandidiazi, vnetju sinusov, grla, glasilk, bronhitisu in ostalih vnetjih.

Zakisanost telesa

Posledica sodobnega načina življenja je zakisanost. Do tega pride, ko zaradi nepravilne prehrane, stresa, onesnaženosti okolja in premalo fizične aktivnosti telo samo ni več sposobno z lastnimi mehanizmi uravnavati kislo-bazičnega ravnovesja. S tem je moten potek celične presnove, medcelična tekočina postane bolj viskozna, tudi kri je gostejša. Dejstvo je, da telo potrebuje bazične zaloge, da lahko nemoteno iz tkiv, limfe in krvi odplavlja toksične kisle produkte in da glavni organi, med njimi tudi organi izločanja, lahko nemoteno delujejo. Želodec je glavni organ, ki v telesu proizvaja tudi bazične spojine. Žleze v želodčni sluznici tvorijo želodčni sok in nevtralno sluz, ki želodčno steno ščiti pred agresivno želodčno kislino. Glavna naloga želodca je sprejemanje in obdelava hrane v dobro premešano želodčno kašo. V želodcu solna kislina želodčnega soka delno razgradi beljakovine, nadaljnja razgradnja nato poteka v tankem črevesu. Istočasno se ob tvorbi želodčne kisline tvori tudi bazični bikarbonatni ion. Ta se sprošča v kri in potuje v jetra, ki s pomočjo bikarbonatnih ionov uravnavajo pH krvi na vrednost med 7,28 in 7,65. Količina izločenega bikarbonata vpliva tudi na bazičnost prebavnih sokov trebušne slinavke in posredno na pH vrednosti v črevesju. Vse to pa vpliva na kvaliteto črevesne sluznice, črevesne flore in s tem tudi kvaliteto prebave in absorpcije hranil iz črevesja. Zakisanost zahteva povečano tvorbo bazičnega bikarbonata, posledično pa se poveča tudi izločanje želodčne kisline. Zato zakisanost vodi do vseh težav in bolezni, povezanih z želodcem. Dolgotrajna zakisanost vodi do osteoporoze, težav s sklepi, bolezni dlesni in zob. Po najnovejših raziskavah naj bi bila zakisanost telesa prvi pogoj za nastanek rakavih obolenj. Razkisanje telesa je proces, ki ob spremenjeni prehrani s poudarkom na zelenjavi, potrebuje tudi dodatno pomoč v obliki bazičnih mineralov (karbonati, citrati). Le-ti nevtralizirajo kisline, tudi kislino v želodcu in tako olajšajo težave, ki jih ta povzroča.

Narava je neskončen vir podpore za vse težave

V naravi je še veliko rastlin, ki imajo pozitiven učinek na prebavila in prebavo in nemogoče je zajeti vse. Vsem znan je cimet. Med nabolj kvalitetno vrsto sodi cejlonski cimet. Klinični poskusi na bolnikih so pokazali, da cimet pomaga pri vnetju sečil in blaži drisko. Dokazano je, da cimet vsebuje snov MHCP, ki izboljša odziv na inzulin pri diabetikih in tako vpliva na presnovo glukoze. Cimet blagodejno deluje še pri številnih drugih težavah: artritisu, povišanemu holesterolu, prehladu, gripi, oslabljenemu imunskemu sistemu, slabosti srca, kronični utrujenosti, slabemu zadahu. Cimet najdemo tudi v novejših izdelkih za hujšanje in boljšo presnovo ogljikovih hidratov.

Naj na tem mestu omenimo še Triphalo. To je zeliščna mešanica plodov Harada (Haritaki), Amla (Amalaki) in Bihara (Bibhitaki), ki se v ayurvedi že preko 5000 let uporablja za razstrupljanje telesa. Mešanica vsebuje veliko vitamina C in ima odvajalni učinek. Večina odvajal vodi do pomanjkanja potrebnih mineralov in vitaminov, pa tudi do poškodbe črevesne flore in tako preveč izčrpajo telo. Triphala teh lastnosti nima, saj je odličen vir beljakovin in olj, vsebuje visoke vrednosti omega-3 linolenske maščobne kisline in ima tako kljub odvajalnemu učinku bogato hranilno vrednost. Triphala ima tudi širok spekter antimikrobnega delovanja. Ščiti imunski sistem ter celice pred procesi staranja in pomaga ohranjati moč in nivo energije.

Priporočilo:

Z bioresonančnim testiranjem lahko ugotovimo, kakšno je stanje vašega telesa, vključno s prebavili: ali prihaja do procesov gnitja, vretja, celo obojega, katere bakterije prevladujejo, ali so prisotni paraziti, glivice in katere, kateri strupi se ob tem tvorijo, kakšen vpliv ima takšno stanje na druge organe, alergije, katera prehranska dopolnila bi najbolj pomagala pri določenem problemu ipd.

Tags: bioresonanca bolezni črevesja prehrana zakisanost zdravje