Učinek hrane na kislinsko-bazično ravnovesje v telesu – 1.del

Zima je čas, ki pripada telesnim tekočinam, zato moramo v tem letnem času največ pozornosti posvetiti kislinsko-bazičnem ravnovesju v telesu. Vsebina tega prispevka je nadaljevanje članka z naslovom Zima. Čas za notranji mir in naše najdražje.

Dejstva

Zadnjih nekaj let se veliko govori o zakisanosti telesa, o kislinsko-bazičnem ravnovesju, o vplivu hrane na kislinsko-bazično ravnovesje in o njegovem pomenu za zdravje. Dejstvo je, da telo potrebuje bazične zaloge, da lahko nemoteno iz tkiv, limfe in krvi odplavlja toksične kisle produkte in da glavni organi, med njimi tudi organi izločanja, lahko nemoteno delujejo. Kislinsko-bazičnega ravnovesja ne moremo doseči brez zadostnega vnosa hrane, ki na telo učinkuje alkalno, to je bazično. Kakšno je stanje naše zakisanosti in sposobnost razstrupljanja, si pravilno lahko določimo s postopki, opisanimi v člankih Zakisanost 1 in Zakisanost 2. Vemo, da telo, ki ni zakisano, deluje optimalno, ima močan imunski sistem in onemogoča razvoj bolezni in degeneriranih celic. K zakisanosti pa ne prispeva le napačna hrana, ampak tudi pretiravanje s fizično aktivnostjo (tvorba mlečne kisline) in stres.

Večina hranil, ki si ime »hranilo« res zasluži, deluje tudi bazično. To so nepredelana živila, živa hrana, z visoko vsebnostjo mineralov, ki imajo sposobnost nevtralizacije kislin. Ali je neko hranilo bazično ali kislo preden ga zaužijemo (po okusu), ne pomeni isto po zaužitju, kjer ocenjujemo, ali imajo metaboliti tega hranila bazičen ali kisel učinek na telo. Za primer lahko vzamemo limono, ki je izrazito kislega okusa, na telo pa deluje bazično. V kolikor je naše telo zakisano, je smiselna odločitev za strog in pravilen veganski način prehranjevanja. Upoštevati je potrebno, da imajo predelana živila v večini kisel učinek na telo. Tako na primer zelenjava (ali katerokoli drugo alkalno hranilo), ki sicer deluje bazično, po obdelavi v mikrovalovni pečici deluje kislo. Zato za pripravo hrane odsvetujemo uporabo mikrovalovne pečice, saj bistveno spremeni kvaliteto hranil.

Fiziološko ozadje

Želodec je glavni organ, ki v telesu proizvaja tudi bazične spojine.

Histološko želodec sestavljajo tri plasti: serozna – vezivna mrena, ki odeva želodec od zunaj in je del potrebušnice; mišična plast, ki sestoji iz gladkega mišičja; in želodčna sluznica na notranji strani želodca. Sluznica na notranji strani želodca vsebuje številne žleze. Te žleze tvorijo želodčni sok s srednjo pH-vrednostjo 2–2,5 in nevtralno sluz, ki želodčno steno ščiti pred agresivno želodčno kislino. Če ima ta zaščitna plast luknje, lahko nastane vnetje želodčne sluznice ali ulkus. Glavna naloga želodca je sprejemanje in obdelava hrane v dobro premešano želodčno kašo. Želodčna kaša je okrog tri ure shranjena v želodcu in se potem v majhnih količinah posreduje v dvanajstnik. V želodcu solna kislina želodčnega soka raztopi proteine (beljakovine). Prebavni encim pepsin 15 odstotkov proteinov razgradi na sestavne dele, nadaljnja razgraditev nato teče v tankem črevesu. Encimska razgraditev maščob se začne že v želodcu in se nadaljuje v dvanajstniku. Kisli želodčni sok uniči večino bakterij, ki s hrano pridejo v želodec.

Istočasno se ob tvorbi želodčne kisline tvori tudi bazični bikarbonatni ion, ki se sprošča v kri in potuje v jetra, ki s pomočjo bikarbonatnih ionov uravnavajo pH krvi na vrednost med 7,28 in 7,65. Optimalni pH krvi naj bi bil 7,38. pH vrednost krvi je življenjsko pomembna, zato telo uporabi vse svoje mehanizme, da ohranja pH krvi v fizioloških mejah.

Spodnja slika prikazuje mikroskopski prikaz zdrave krvi. Krvne celice so enakomerno porazdeljene, niso v skupkih, zato je kri bolj pretočna in se neovirano pretaka tudi v najmanjših žilah – kapilarah in tako lahko prehranjuje vse dele telesa.

Krvne celice imajo na zunanji strani negativen naboj, ki jih oddaljuje med seboj. Če je kri prekisla, kisline nevtralizirajo ta naboj, zato se celice združujejo v skupke. Kri je zato manj pretočna in vsi deli telesa niso optimalno prekrvavljeni in prehranjeni. Pomanjkanje kisika, hranil in s tem energije v celicah povzroča utrujenost in zmanjšano sposobnost hidracije in regeneracije. Možna je tudi nagnjenost k depresiji, še zlasti v zimskem času.

Posledice motenega kislinsko-bazičnega ravnovesja

Količina izločenega bikarbonata vpliva tudi na bazičnost prebavnih sokov trebušne slinavke (ki nevtralizirajo kislo vsebino, ki pride iz želodca) in posredno na pH vrednosti v črevesju. Vse to pa vpliva na kvaliteto črevesne sluznice, črevesne flore in s tem tudi kvaliteto prebave in absorpcije hranil iz črevesja. Zakisanost zahteva povečano tvorbo bazičnega bikarbonata, posledično pa se poveča tudi izločanje želodčne kisline. Zato zakisanost vodi do vseh težav in bolezni, povezanih z želodcem.

S pomočjo bazičnih spojin v krvi se iz tkiv odplavljajo kisline, ki se nato izločajo iz telesa preko organov izločanja: ledvic, črevesja, pljuč in kože. Če organi izločanja ne funkcionirajo optimalno, se kisline skladiščijo v tkivih, predvsem vezivnih tkivih. Pri močni obremenitvi s kislinami, zlasti pa še ob preveliki uporabi kuhinjske soli, se iz kislin tvorijo kristali, ki se lahko kopičijo v mišicah in sklepih (putika), ledvicah (ledvični kamni), žolčniku (žolčni kamni). Kisline za nevtralizacijo porabljajo bazične spojine, zlasti bazične minerale. Če teh ni zadosti v prehrani, jih jemljejo iz telesnih zalog, to je iz kosti in zob. Zato dolgotrajna zakisanost vodi do osteoporoze in bolezni dlesni in zob.

Na tem mestu je primerna trditev iz tradicionalne kitajske medicine: »Česar ne moreta izločiti ledvici in mehur, mora izločiti črevesje. Če ne zmore črevesje, morajo pomagati pljuča. Če vsi skupaj niso zmožni izločiti vseh strupov, mora pomagati koža. In če ne zmore niti koža, sledi smrt.« Zato pozornost namenimo tudi koži, da bo sposobna izločanja in je ne obremenjujmo s parafinskimi izdelki, ki zaprejo kožne pore in onemogočijo njeno funkcijo.

Najpogostejše težave zakisanosti:
– zakisano telo je bolj dovzetno za škodljive vplive elektro-smoga in geopatskih obremenitev
– bolečine v sklepih, glavoboli, migrene in druge oblike bolečin
– toksična obremenjenost in slabša kvaliteta vezivnega tkiva, ki vodi k tvorbi celulita
– povečano izpadanje las zaradi slabše prehranjenosti lasišča s potrebnimi minerali
– tvorba kamnov (žolčni, ledvični)
– osteoporoza
– psihične težave, notranji nemir, dovzetnost za stres, depresija, hormonsko neravnovesje
– utrujenost, pomanjkanje energije, oslabljenost imunskega sistema
– glivične okužbe (kožne, črevesne, vaginalne), saj glivicam za razmnoževanje ustreza kislo okolje
– povečana dovzetnost za vse vrste okužb
– dolgotrajna toksičnost, ki vodi v različne kronične bolezni

Razlike v obremenitvah s kislinami med moškimi in ženskami

Ženske v svojem rodnem obdobju imamo prednost izločanja kislin tudi preko mesečnega čiščenja pri menstruaciji. Zato se ženske počasneje staramo in smo vitalnejše glede na moške pri enakem življenjskem slogu. Moški morajo biti zato še toliko bolj pozorni pri vzdrževanju kislinsko-bazičnega ravnovesja. To prednost pa izgubimo v menopavzi, kar se pokaže v večji utrujenosti, depresiji, utrujeni in postarani koži, slabši kvaliteti las, vezivnega tkiva,…

Pomoč z bazičnimi preparati

Bazični preparati za uživanje so izdelani na osnovi karbonatov ali pa citratov. Vsaka od teh oblik ima svoje prednosti in slabosti glede vpliva na kislost v prebavnem traktu, zato so se najbolje izkazali preparati, ki vsebujejo mešanico karbonatov in citratov. Bazični preparati imajo sposobnost nevtralizacije odvečnih kislin, tako v prebavnem traktu, kot tudi v telesu. Bazični napitek si lahko pripravimo tudi sami. V velik kozarec vode stisnemo sok ½ limone in dodamo ¼ čajne žličke sode bikarbone. Popijemo ga nekaj ur po jedi, najbolje med 16.00 in 17.00 uro. Napitek pomaga tudi pri mišičnih krčih, glavobolu, slabosti, bolečinam v mišicah, ki so po navadi znak preobremenjenosti telesa s kislinami in drugimi toksini.

Bazične kopeli omogočajo razstrupljanje preko kože in so pomembne za ljudi z okvarjenimi ledvicami. Vsaj enkrat na teden si privoščimo enourno bazično solno kopel celega telesa. V kad damo 1 žlico himalajske soli, 1 žlico soli mrtvega morja in 1 žlico sode bikarbone. pH kopeli naj bo med 8,5 in 9,0. Če nimamo kadi, si namesto tega trikrat tedensko pripravimo nožno kopel, v katero damo 1 žlico zgoraj navedene mešanice soli. Temperatura kopeli za telo naj bo med 36-38˚C, za noge pa med 38-41˚C. Za zaščito kože uporabljajmo bazične kreme ali olja, ki ne smejo vsebovati sestavin na osnovi parafina.

Najpomembnejši preparat pa je VODA. Brez zadostne količine popite vode so vsi ostali ukrepi neuspešni. Vsak dan moramo popiti najmanj 30 ml čiste vode na kg telesne mase.

Uživajmo hrano, ki ima na telo bazičen učinek. Dnevno moramo zaužiti 80% bazičnih hranil in le do 20% hranil, ki imajo na telo po zaužitju kisel učinek. Več o tem pa v 2. delu.