29. september je svetovni dan srca.

Bolezni srca in ožilja povzročijo največ smrti na svetu, tudi stroški zdravljenja so med najvišjimi (v Sloveniji znašajo stroški hospitalizacije za te vrste bolezni okoli 230 milijonov evrov na leto, stroški za zdravila na recept pa okoli 112 milijonov evrov na leto).

Bolezni srca in ožilja so največkrat bolezni izobilja. Ali jih glede na to sploh lahko imenujemo bolezni? Za nastanek težav smo namreč najbolj odgovorni mi sami. Nezdrava prehrana, telesna nedejavnost, stres, kajenje so dejavniki tveganja. Neaktivnost vodi bolnike po navadi tudi do bolj enostavne izbire zdravljenja: zdravila. Rešitev pa je sprememba življenjskega stila in mi smo njegovi kreatorji.

Povišan krvni tlak

Prva težava je največkrat povišan krvni tlak (hipertenzija). Če se na pravilen način spopademo z njim, ga lahko ukrotimo in s tem preprečimo druge bolezni. Posledice dlje trajajočega visokega krvnega tlaka so lahko tromboza, srčna insuficienca, odpoved srca, možganska kap, kronična ledvična insuficienca.

Povišan krvni tlak je le odgovor telesa na njegovo stanje. Nezdrav način življenja pusti v telesu namreč posledice, med temi so tudi spremembe na ožilju: zaradi preveč beljakovin in maščob v prehrani (ki pa niso bile porabljene) postane stena žil bolj debela in zato bolj toga, krhka, manj elastična. Kri prinaša hrano vsem celicam, hranila potujejo preko žilne stene v medceličnino do celic. Če je žilna stena predebela, toga, hranila ne morejo skoznjo. Telo na tako stanje odreagira z večjim krvnim tlakom, da bi s silo potisnilo hranila skozi žilo do celic. Če jemljemo zdravila za znižanje krvnega tlaka, telo oropamo pomembnih hranil, tudi razstrupljanje v obratni smeri je zmanjšano, kar vodi do novih težav in bolezni (ob sicer nekako uravnanem krvnem tlaku). Potem pa so tu še nezanemarljivi stranski učinki zdravil. Blaga hipertenzija ni stanje, ki bi zahtevalo medikamentozno zdravljenje, ampak je to klic telesa po spremembi. In prej kot jo uvedemo, manj težko bo in manj težav bomo imeli.

Prava rešitev je očistiti in okrepiti žile: zmanjšati vnos živalskih beljakovin, ki se neporabljene kopičijo v stenah žil, zmanjšati vnos nasičenih maščob, ki se lepijo na notranjost žil in zmanjšujejo pretok, zmanjšati količino rafiniranega sladkorja, ki prispeva k zakisanosti telesa in s tem k bolj gosti krvi, povečati telesno aktivnost, da zmanjšamo neporabljene kalorije iz hrane in krepimo mišice.

Eden od dejavnikov tveganja je tudi stres. Pregovor »Zdrav duh v zdravem telesu« ni iz trte zvit. Dokazano je, da so ljudje, ki živijo bolj zdravo, manj agresivni, manj razdražljivi, se lažje skoncentrirajo, kar pomeni, da so manj dovzetni za vse oblike stresa. Ker so zadovoljni z MANJ, živijo bolj preprosto, se znajo in so pripravljeni se odpovedovati, živeti z naravo, pomagati drugim, zato so manj vezani na materialne dobrine in posledično bolj »odporni« na stres. Stres je vedno reakcija telesa na izgubo nekoga ali nečesa, ki nam veliko pomeni (sočloveka, odnosa, službe, časa, denarja, luksuza). Zato jih je tudi manj strah nepredvidljivih dogodkov in negotove prihodnosti. Prostovoljna preprostost (o kateri veliko razglablja njen promotor Aleš Čerin, http://www.edusatis.si/preprostost/) je pot do zdravega odnosa do svojega telesa, do soljudi, do narave in s tem do boljšega zdravja.

Nekaj splošnih nasvetov proti povišanemu krvnemu tlaku

1) Zmanjšajmo količino živaljskih beljakovin oziroma jo prilagodimo naši fizični aktivnosti. Neporabljene beljakovine se kopičijo v telesu in povročajo neelastičnost tkiv, onemogočajo rezstrupljanje in lahko vodijo do degeneracije celic.

2) Uživajmo nenasičene maščobe, ki so bogate z omega-3 maščobnimi kislinami. To so esencialne maščobne kisline, ki se v telesu razgradijo v osnovne sestavine celične membrane, v sestavine pomembne za transport holesterola, za sintezo nekaterih hormonov in za imunski odziv. Iz omega 3 maščobnih kislin v telesu nastajata EPA (eikozapentaenojska kislina) in DHA (dekozaheksaenojska kislina), ki imata močan protivnetni učinek, pomagata, da ostanejo tkiva čvrsta in prožna, sklepi gibljivi, koža in krvne žile pa elastične. Zmanjšajo nastanek starostnih bolezni (demenca, Alzheimerjeva bolezen) in depresije. Največ teh se nahaja v oljih rib hladnih morij (tuna, losos), nekaj pa tudi v rastlinskih oljih (laneno, repično, konopljino olje).

3) Izogibajmo se trem belim strupom: sladkor, bela moka, mleko. Ti zakisujejo, zasluzujejo in telo ropajo še tako potrebnih mineralov.

4) Uživajmo veliko nepredelane sveže zelenjave in sadja. Le to vsebuje optimalna razmerja mineralov, vitaminov, encimov in drugih hranil ter pomaga pri presnovi in vzdrževanju kislinsko-bazičnega ravnovesja v telesu. V tem letnem času je vrt poln odlične zelenjave. Pripravimo jo lahko na veliko načinov: kot okusne solate, hladne goste juhe ali kot sok, lahko tudi v kombinaciji s sadjem. Že zjutraj si lahko privoščimo kozarec svežega zelenjavnega soka ali kaše. Stebelna zelena je rastlina, ki močno vpliva na znižanje krvnega tlaka. Vsebuje ftalide, ki čistijo kri, žile, zmanjšujejo sproščanje stresnih hormonov. Vsebuje tudi veliko magnezija, kalija in kalcija, ki imajo pozitiven učinek na stres in kislinsko-bazično ravnovesje. Zelena je pomembno živilo, katerega uporabo sta svetovala že Hipokrat in kitajska medicina. Lahko jo uživamo vsak dan v večjih količinah. Če nam je njen grenak okus premočen, dodajmo še sok pomaranče. Priporočljiv je tudi sok rdeče pese in razredčen limonin sok.

5) Bodimo fizično aktivni.

Uživanje zelenjavnih sokov ima pozitiven učinek na vitalnost in zdravje, ne glede kakšne težave imate. Razkisujejo telo, ščitijo kosti, znižujejo holesterol, krvni tlak, imajo močan splošni razstrupljevalni učinek. Vsa zelenjava za pripravo sokov mora biti sveža, surova in očiščena.

Recept 1:  3 stebla zelene, 3 korenčki, šopek peteršiljevega zelenja, nekaj listov špinače.

Recept 2:  3 stebla zelene, 2 korenčka, 1 gomolj rdeče pese, nekaj listov ohrovta.

Na zdravje!

Tags: bioresonanca bolezni srca in ožilja povišan krvni tlak visok krvni tlak zakisanost telesa zdrava prehrana