Ko bi govoril človeške in angelske jezike, ljubezni pa bi ne imel, sem postal brneč bron ali zveneče cimbale.
In ko bi imel dar preroštva in ko bi poznal vse skrivnosti in imel vse spoznanje in ko bi imel vso vero, da bi gore prestavljal, ljubezni pa bi ne imel, nisem nič.
In ko bi razdal vse svoje imetje, da bi nahranil lačne, in ko bi izročil svoje telo, da bi zgorel, ljubezni pa bi ne imel, mi nič ne koristi.
Ljubezen je potrpežljiva, dobrotljiva je ljubezen, ni nevoščljiva, ljubezen se ne ponaša, se ne napihuje, ni brezobzirna, ne išče svojega, ne da se razdražiti, ne misli hudega.
Ne veseli se krivice, veseli pa se resnice.
Vse prenaša, vse veruje, vse upa, vse prestane.
Ljubezen nikoli ne mine.
Kor 13,1–8
V življenju se večkrat srečamo s tem stavkom. Vsakič nam da priložnost za razmišljanje in vsakič v njem lahko najdemo nekaj novega, vedno pa nam ta preprost stavek vliva upanje in vero, da nismo sami. Je kot pesem o ljubezni, o neminljivosti, neskončnosti.
Tisti, ki smo se cerkveno poročili, smo te besede poslušali ob poročnem obredu. Prenesemo pa jih lahko na vse nivoje odnosov v življenju. Na starše, zakonske partnerje, otroke, prijatelje, sodelavce, na vse, s katerimi imamo opraviti sedaj.
Stavek Ljubezen nikoli ne mine je zapisan tudi v mozaiku patra Marka I. Rupnika v cerkvi Vseh svetih na Žalah. Tamkajšnji župnik in moj gimnazijski sošolec Tomaž Prelovšek je nam, bivšim sošolcem, na tretjo obletnico posvetitve tega čudovitega dela predstavil ozadje nastanka in vsebinskega pomena mozaika. Predvsem pa so nas nagovorile besede: Njegova ljubezen nikoli ne mine. Nikoli ni prepozno. Vsi smo povabljeni na pot ljubezni. Vredni smo je in vedno si jo lahko zaslužimo z zglednim življenjem, z dejanji, ki so narejena iz ljubezni. Hvala Tomažu za lepe besede, ki nas spodbudijo k razmišljanju in delovanju.
Ali smo v odnosih do drugih dovolj potrpežljivi, ali znamo brzdati nestrpnost do drugače mislečih, so vsa naša dejanja dobronamerna, se znamo veseliti sreče drugih, znamo živeti skromno, preprosto, pošteno, ne iščemo koristi, delujemo na miren način…
Adventni čas je. Tudi neprekinjen krog adventnega venca nas spominja na neskončnost. To je čas, ki nas še posebej vabi na pot ljubezni. Ponudimo roko vsakemu, ki jo potrebuje. Z roko v roki je tudi geslo letošnjega sprejema Luči iz Betlehema, ki jo bodo v teh dneh po naših domovih delili mladi, pri nas skavti. Naj nas vsa ta dogajanja in besede nagovorijo k delovanju. Miru in ljubezni v teh prazničnih dneh želim prav vsem, kajti ljubezen nikoli ne mine…
Tags: ljubezen
