Hvala, da obstajajo ljudje, ki se z vso predanostjo posvečajo učenju, raziskavam in svoje znanje in izkušnje nesebično delijo drugim. In vsakič znova sem tudi hvaležna, da lahko z bioresonanco, kot izbrano zdravilsko metodo, pomagam drugim tako rekoč pri skoraj vseh boleznih. Tako sem tri dni v avstrijski vasi Eugendorf z zanimanjem sledila novim spoznanjem na področju alternativnega zdravljenja tumorskih bolezni. Vsa ta spoznanja temeljijo na medicinskih raziskavah. Predavatelj, nemški zdravilec Martin Keymer, se že okoli 30 let ukvarja z alternativnim pristopom zdravljenja z bioresonanco. Sodeluje z medicinskimi inštituti, biofizikalnimi inštituti, zdravniki, homeopati in strokovnjaki drugih področij širom po svetu. Njegova predavanja so vedno izjemno zanimiva in podprta s teorijo in prakso. A več o tem kdaj drugič.
Na takih mednarodnih seminarjih rada opazujem ljudi in dogajanja okoli sebe. Na dotičnem seminarju so bili prisotni nemško govoreči udeleženci, največ iz Nemčije, pa tudi iz Švice in Avstrije. Kar bi rada poudarila, je veliko večja strpnost in spoštovanje med vsemi udeleženci, kot jo opažam doma. Med predavanji niso brneli mobilni telefoni, ni se grizljalo, klepetalo. Predavanja smo imeli v manjšem hotelu, ki je bil čisto zraven cerkve. Zato se je večkrat na dan slišalo bitje cerkvenih zvonov. Okna, obrnjena proti cerkvi, smo imeli odprta, tako da se med zvonjenjem res ne bi slišalo predavatelja. Nihče se ni razburjal, hitel zapirati oken, predavatelj je za ta čas utihnil, vsi smo nekako umirili misli in po zvonjenju smo nadaljevali s predavanjem.
Lična cerkvica stoji v samem središču tega kraja, nasproti nje je šola, športna dvorana in občinska stavba. Zanimivo se mi je zdelo, da so imeli redne maše ozvočene tudi navzven. Sicer potiho, nemoteče, a če si se ustavil in usmeril misli, si slišal vse. Pa tudi to ni nikogar motilo. Nekateri mimoidoči so se malo ustavili na klopcah pred cerkvijo, se umirili in šli nato dalje. Tudi posamezni otroci, ki so ravno odhajali v šolo, so malo posedeli. Nasploh se je vse jutranje dogajanje odvijalo zelo mirno in sproščeno.
Enako se je odvijalo potovanje v Eugendorf in nazaj. Večina upošteva predpise omejitev na cesti. Kakšno olajšanje! Kako sproščujoče se je voziti po predpisih, ne da ti kdo žuga, hupa, mežika z lučmi, maha, vozi 10 cm za tabo… Pa imajo strožje omejitve na avtocestah kot pri nas. Pa verjetno tudi manj nesreč.
Med ljudmi doma pa vlada preveč nervoze, nemira, nezadovoljstva, nestrpnosti. Ne rada se spuščam na področje politike, ampak koliko nestrpnosti in agresivnosti je šele tam! Kje smo se izgubili? Res časi niso najbolj obetavni, a mislim, da se s poštenostjo, preprostostjo, sočutjem, vero in zaupanjem da premagati skoraj vse. In tako pozitivno naravnanost je potrebno širiti z lastno dejavnostjo. In se vsakič vprašati: Ali lahko naredim to še bolje? Ali lahko komu pomagam, mogoče vsaj s prijazno besedo, nasvetom, uslugo? V teh časih bo solidarnost še kako potrebna. Če bomo tako naravnani, brez predsodkov, bomo notranje močnejši in tudi bolj zdravi.
Tags: bioresonanca izobraževanje